Pripombe na Predlog ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (Stališče ZDSS)

Na spletni strani eUprave je med davčnimi spremembami objavljen Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb z dne 3. 6. 2024 (EVA 2024-1611-0041) na kateremu Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS) podaja svoje mnenje in pripombe k posameznim določilom predmetnega predloga, kakor je zapisano v nadaljevanju.

1. Glede pravila o omejevanju priznavanja obresti

Tako imenovano pravilo tanke kapitalizacije iz 32. člena ZDDPO-2 je v slovenskem zakonodajnem okviru prisotno že več kot 20 let. Navedeno pravilo za davčne namene omeji obresti od presežka posojil. Pravilo se uporablja le za transakcije med domačimi in čezmejno povezanimi osebami. Iz uporabe navedenega pravila so izvzeti določeni zavezanci, ki jim finančne transakcije predstavljajo osnovni posel (banke, zavarovalnice). Obresti od posojil se za davčne namene štejejo kot nepriznane, če je zavezanec presegel razmerje med kapitalom in dolgom v višini 1:4.

V letu 2023 je bil z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2T) v slovensko zakonodajo prenesen ukrep omejevanja obresti za davčne namene iz direktive ATAD (pravilo, vezano na delež EBITDA – 54. c člen ZDDPO-2), hkrati pa se je obdržalo tudi prvotno pravilo omejevanja davčnega priznavanja obresti, določeno v 32. členu ZDDPO-2. Sobivanje dveh enakovrednih pravil, ki naslavljata umetno zmanjševanje davčne osnove z ukrepom omejevanja priznanja obresti za davčne namene v transakcijah med povezanimi osebami, dodaja kompleksnost v davčni sistem. Na podlagi navedenega in z namenom administrativne poenostavitve pri izvajanju pravil se predlaga črtanje 32. člena ZDDPO- 2. Nadalje se omejevanje obresti, kot je določeno v 54. c členu ZDDPO-2, v delu, ki se nanaša na določitev absolutnega praga priznavanja presežnih stroškov izposoje, poenoti s pragom, določenim v direktivi. To pomeni, da se prag s 1.000.000 EUR zviša na 3.000.000 EUR.

2. Glede prenosa davčnih izgub

Skladno z argumentacijo zakonodajalca, naj bi se z namenom večje predvidljivosti javnofinančnih prihodkov uvajala omejitev možnosti uveljavljanja prenesenih davčnih izgub le v naslednjih petih davčnih obdobjih (oziroma za prehodno obdobje sedem davčnih obdobij). Skladno s trenutno veljavno zakonodajo, prenos davčne izgube ni časovno omejen, velja pa omejitev na znesek koriščenja prenesene davčne izgube na 50 % davčne osnove). Predmetnega predloga ne gre pozdraviti. Ni razloga za predmetno spremembo. Argument predvidljivosti javnofinančnih prihodkov ni ustrezen. Predmetni predlog namreč brez ustreznega razloga poslabšuje položaj davčnega zavezanca in v primeru izkazanih izgub ne omogoča več prenosov le-teh neomejeno, kar zavezanca postavlja v neenak položaj pred poslovnim učinkom in davčno obremenitvijo. Takšen predlog namreč od zavezanca zahteva pokrivanje izgub za nazaj – tudi več kot pet let, če izgube ostajajo nepokrite, zavezanec pa je dolžan kljub temu plačati davek.

3. Glede črtanja posebna ureditve za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov
Skladno z argumentacijo zakonodajalca v okviru predloga sprememb ZDDPO-2 (črtanje predmetne ureditve v okviru ZDDPO-2) naj bi posebna opcijska ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v praksi pomenila odstop od načela obdavčevanja po ekonomski moči in je nesorazmerno ugodnejša za zavezance v storitvenih dejavnostih, spodbuja pojav nezakonitih praks na trgu dela, prikrivanje prihodkov ter prelivanje prihodkov od zavezancev, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih odhodkov, k zavezancem v sistemu normiranih odhodkov. Nadalje zakonodajalec pojasnjuje, da sistem za pravne osebe ne predstavlja administrativne poenostavitve, saj morajo ne glede na izbrani sistem obdavčitve še vedno voditi poslovne knjige in sestavljati ter predlagati letna poročila v skladu z ZGD-1, temveč gre le za ureditev, ki omogoča davčno optimiziranje.

Predmetni razlogi so pavšalni. Vsi razen argumenta v zvezi z administrativno obremenitvijo pa tudi neresnični. Namreč če držijo, je absolutno nekorektno, da tako imenovani »sistem normiranstva« obstaja v okviru ZDoh-2, v okviru ZDDPO-2 pa bi ga črtali. Sprašujem se, zakaj se diskriminira gospodarsko družbo, ki ustvarja primerljive dohodke kot samostojni podjetnik samo zato, ker je pravno-organizacijska oblika drugačna. Slednje je v nasprotju s pravico do enake obravnave zavezanca pred zakonom iz 14. člena ZDDPO-2.