Admin Zdss P Staff asked 5 months ago
Gotovo ste že seznanjeni z zadnjim paketom davčnih sprememb, ki so v javni obravnavi do 3. 7. 2024. Verjamemo, da ste si o njih že oblikovali svoje mnenje, zato vas vabimo, da svoje pripombe in stališča delite z nami.
Vaše pripombe in stališča so ključnega pomena za oblikovanje skupnega mnenja kot Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije. Prosimo vas, da si vzamete čas in sodelujete pri tej pomembni nalogi.
MOJCA Staff answered 5 months ago
Posredujem stališče, ki smo ga prejeli preko elektronske pošte (dobesedno navajanje):
Natalija Kunstek
2. ZDDV-1; 15. člen predloga spreminja 73. člen ZDDV-1, in sicer na način da uvaja 5-letni rok za vložitev zahtevka za vračilo presežkov DDV s strani davčnega zavezanca. Sledenje zavezancu ne omogoča \”kompenzacije\” obveznosti in presežka v neomejenem obdobju kot do sedaj, prav tako ga obligira, da zahteva vračilo ter plača stroške plačilnega prometa zaradi ponovne izvedbe plačila. V primeru uzakonjenja predmetnega predloga obstaja tveganje, da bodo zavezanci vedno takoj zahtevali vračilo presežka, ker ne želijo zamuditi roka – tudi če je ta 5-leten, kar bo bistveno povečalo obseg dela v okviru FURS na oddelku ki se ukvarja z vračili presežkov. Predmetna določba je torej administrativna obremenitev za FURS in finančna obremenitev za zavezanca.
MOJCA Staff answered 5 months ago
Posredujem stališče, ki smo ga prejeli preko elektronske pošte (dobesedno navajanje):
mag. Tanja Urbanija:
Predlog uvaja DDV skupine kar pozdravljamo. Kot razumemo je mišljeno, da so člani DDV skupine davčni zavezanci s sedežem v Sloveniji. Enako izhaja iz komentarja k členu 2 sprememb. Definicijo prvega odstavka 5.a člena ZDDV-1 (2. člen sprememb) je možno razumeti na način, da je član skupine lahko tudi poslovna enota tujega davčnega zavezanca na ozemlju Slovenije kar verjetno ni mišljeno. Če je naše razumevanje pravilno predlagamo naslednjo spremembo:
»(1) Dva ali več davčnih zavezancev, ki imajo sedež v Sloveniji ali stalna poslovna enota, ki jo ima davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji na ozemlju Slovenije, ki so med seboj finančno, ekonomsko in organizacijsko povezani, se lahko štejejo za enega davčnega zavezanca za namene tega zakona kot skupina za DDV.
Tudi 8. odstavek 137. h čl. ZDDV-1 (oz. 37. člen sprememb) pove, da so transakcije med članom skupine za DDV v Sloveniji in njegovim sedežem ali njegovo stalno poslovno enoto v drugi državi predmet DDV in zaradi tega ocenjujemo, da verjetno v skupino za DDV ne želite vključiti poslovnih enot tujih davčnih zavezancev, ki lahko zelo pogosto izpolnjujejo sicer kriterije iz 2., 3. in. odstavka 5. a člena ZDDV-1.
Posredujemo do sedaj prejeta stališča, ki smo jih pridobili preko elektronske pošte (dobesedno navajanje):
mag. Franc Derganc:
Moje pripombe objavljam na spletni strani:
1. https://modro-poslovanje.si/BAZA-ZNANJA/komentar-medijskih-objav-v-povezavi-z-dav%c4%8dnimi-spremembami-o-katerih-se-razpravlja-v-letu-2024-del1-ali-kaj-ima-avtomati%c4%8dno-po%c5%a1iljanje-kir-in-kpr-na-furs-z-187administrativnimi-razbremenitvami171
2. https://modro-poslovanje.si/BAZA-ZNANJA/ker-so-pri-nas-davki-187glupi171-so-tudi-pravice-pla%c4%8dnikov-davkov-187glupe171-ali-kako-iz-cone-187pridnosti171-in-187%c4%8drednega-nagona171-v-svet-predvidljivost-tudi-na-dav%c4%8dnem-podro%c4%8dju
Po moji oceni obstaja neskladje med ciljem, da se administrativno razbremeni davčnih zavezancev (npr. na področju obdavčitve s.p. normirancev) in predlagano uvedbo dodatnega administrativnega obremenjevanjem DDV zavezancev na področju pošiljanja knjig izdanih in prejetih računov Fursu. Zaradi prostovoljnega vključevanja v DDV sistem je tudi pri normirancih pogosta identifikacija za DDV, kar bi pomenilo, da so razbremenjeni z vodenjem poslovnih knjig in istočasno obremenjeni z elektronskim vodenjem knjig izdanih in prejetih računov, kar bo povzročilo povečanje administrativnih stroškov zaradi izvajanja le-teh storitev v računovodskem servisu ali pa za nakup računalniškega programa za lastno e-vodenje evidenc( trenutno se pogostovodijo evidence v excellu). Za vse zavezance, ki že sedaj uporabljajo računalniškega programe, pa se struktura zapisa v evidence razlikuje od programa do programa, kar bi pomenilo, da se morajo vsi obstoječi programi nadgraditi in zagotoviti standardno strukturo zapisa. To bo vplivalo tako na povečanje stroškov nadgradnje programov, ali pa na povečanje cene vodenja evidenc v računovodskih servisih.
Predizpolnjeni obrazec DDV-O je v skladu z 5.odstavkom 85.člena sicer opcijski, oddan mora biti 5 dni pred rokom, toda administrativno breme je še vedno prisotno, saj je potrebo obračun pregledati, popraviti, potrditi, kar pomeni, da se čas priprave DDV-O za davčne zavezance oz.računovodske servise še podaljša.
Med cilji MF na strani 10 navaja, tako pozitivne vplive na poslovanje DZ, ki jih sama kot vodja računovodskega servisa ne prepoznam, saj vsi programi za vodenje DDV omogočajo pripravo DDV-O iz knjig izdanih in prejetih računov in smo že sedaj na tem področju v celoti digitalizirali poslovanje. Poleg tega pa se pozablja na dodatna poročila, kot so RP-O in 76a.člen, ki se kot razumem še vedno pripravljalo le s strani DZ. Tukaj je še samoprijava, ki na predizpolnjenem obrazcu ne bo podana.
Menim, da bi moralo MF upoštevati dejstvo, da administriranje na področju DDV že sedaj s strani DZ ali računovodskih servisov optimizirano in po tako dolgoletni uporabi DDV evidenc za sestavo DDV-O pomoči Fursa ne potrebujemo oz. je časovno bolj obremenjujoča kot sedanji sistem.
MF na strani 10 navaja vpliv na učinkovitost davćnega organa, s katerim se tudi ne strinjam, saj menim, da bo sistemsko preverjanje skladnosti oz.navkrižno preverjanje oteženo že zaradi dejstva, da je poročevalsko obdobje pri nekaterih mesec, pri drugih kvartal, da pravica do odbitka zapade eno leto po preteku leta….zaradi neskladij bo komunikacija med DZ in Fursom še bistveno v večjem obsegu kot sedaj. Furs se bo ukvarjal z usklajevanjem, zato obstaja dvom, ali bo res povečana učinkovitost nadzorov.