Na mesečnem izobraževanju ZDSS bo 4. februarja 2026 potekal POSVET: Obračun DDPO in DDD za leto 2025 – poudarek na primerih iz prakse.
Sodelujoči davčni svetovalci vam bodo na voljo za vaša vprašanja in dileme iz prakse: Dušan Jeraj, predsednik ZDSS, davčni svetovalec z licenco ZDSS, partner, iConsult d.o.o., mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec z licenco ZDSS, Davčna pisarna Petkovič, d.o.o., Ida Kavčič, davčna svetovalka z licenco ZDSS, IK Svetovanje, d.o.o.
Zaradi obsežne teme nam prosim vprašanja predhodno posredujete najkasneje do ponedeljka, 2. februarja 2026 do 12. ure. Preko komentarja v tej objavi (za člane ZDSS), že na prijavnem obrazcu, ali preko elektronske pošte izobrazevanje@davki.org (zadeva: Vprašanja za Posvet DDPO za leto 2025).
Zahvaljujemo se vam za sodelovanje in se veselimo srečanja na mesečnem izobraževanju ZDSS!
Posredujemo vprašanja za posvet od ga. Mirjam Trdan, Dafin, d.o.o.:
- Družba je v obstoječi proizvodni hali investirala v izgradnjo prezračevalnega sistema z rekuperacijo, uspešno pridobila tudi subvencijo eko sklada. Izvajalec je na fakturi navedel le izdelava sistema za prezračevanje, klimatizacijo in rekuperacijo, z vidika DDV pa obravnaval kot gradbeno storitev z uporabo 76.a.člena. Kot iz same fakture izhaja bi to investicijo obravnavali kot vlaganje v nepremičnino. V kolikor pa od izvajalca pridobimo popis del, pa ugotovimo, da glavnino predstavljajo naprave, ki so vgrajene v objekt ali pritrjene na zid in bi jih obravnavali kot premičnino oz.opremo. Ali je naše razmišljanje pravilno in knjiżimo naprave iz popisa kot opremo, čeprav je celotna storitev obravnavana kot gradbena?
- Prevzeli smo računovodstvo družbe, ki izkazuje visoko stanje terjatev, pri katerih je tri letni zastaralni rok že potekel in izkazuje tudi 100% popravek terjatevki , ki pa v preteklosti śe ni bil davčni odhodek. Izvrśba ni več mogoča, izjav kadra, ali so v preteklosti opravljali dejanja v duhu dobrega gospodarja, da bi terjatve izterjali ne dobimo, vmes je bila prisilna poravnava in teh ljudi ni več v podjetju.. ali sploh lahko sedaj pri dokončnem odpisu tako terjatev kot popravka terjatev, lahko zadostimo kriterijem davčnih odhodkov v DDPO-ju, poslovni so že bili v preteklosti? Ali se lahko slicujemo, da so vsi nadaljni postopki ekonomsko neupravičeni, saj tudi v primeru vložene izvršbe bi bil dan ugovor dolžnika o poteku zastaralnega roka?
Posredujemo vprašanje za posvet od ga. Maje Dolinar Dubokovič, Movens, d.o.o.:
17.čl. ZDDPO-2 določa:
(4) Pri ugotavljanju prihodkov zavezanca se upoštevajo cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar prihodki najmanj do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, določenih v skladu s pogoji in na način iz 16. člena tega zakona.
(5) Pri ugotavljanju odhodkov zavezanca se upoštevajo cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, določenih v skladu s pogoji in na način iz 16. člena tega zakona.
(6) Ne glede na določbe četrtega in petega odstavka tega člena se pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov rezidenta iz poslov med dvema rezidentoma, ki sta povezani osebi po tem členu, davčna osnova ne poveča oziroma zmanjša, razen če eden od rezidentov:
- v davčnem obdobju, za katerega se ugotavljajo prihodki in odhodki, izkazujenepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij; ali
- plačuje davek po tem zakonu po stopnji 0% oziroma po posebej določeni stopnji, nižji od splošne stopnje po 60. členu tega zakona; ali
- je oproščen plačevanja davka po tem zakonu.
Recimo, da imamo v RS primer matične družbe, ki je lastnica dveh odvisnih družb. Vse tri družbe imajo dobiček in plačujejo DDPO. Direktor je zaposlen v matični družbi in vodi posle vseh treh družb. Računovodstvo je tudi v matični družbi in vodi poslovne knjige za vse tri družbe. Matična družba ne zaračunava dela stroškov vodenja družbe in vodenja poslovnih knjig odvisnima družbama. Če prav razumem, glede na to, da nobena od treh družb nima davčne izgube iz preteklih obdobij, razumem, da z vidika transfernih cen ni potrebno zaračunavati dela stroškov vodenja družbe in vodenja poslovnih knjig odvisnima družbama s strani matične družbe. Tako s tega naslova po 17. čl. ZDDPO ni treba povečati prihodkov oz. davčne osnove v matični družbi.
Ali se strinjate?
Posredujemo vprašanje za posvet od ST Konzultacije, d.o.o.:
Ker v zakonskih določbah ni izrecne omembe, ali mora biti vozilo novo (npr. tovorno vozilo z emisijskimi zahtevami EUR Vi) za koriščenje olajšave po 55.a členu ZDDPO-2, vljudno prosimo za vaše mnenje. Hvala
Posredujemo vprašanje za posvet od g. Mateja Drenika, Finizziv, d.o.o.:
D.o.o. je lastnik delnic Petrola, Krke, Luka Koper, zavar Triglav….že več let in ne trgujejo z njimi na borzi. Njihova primarna dejavnost je druge poslovne storitve (svetovanje itd…) Na letni ravni imajo te delnice precej visoke donose.
Ker imajo že od pripoznanja model po pošteni vrednosti preko poslovnega izida se prevrednotenje konec leta izkazuje med prihodki, posledično je tudi dobiček precej visok.
V SRS 2016 po začetnem pripoznanju ni bilo možnosti finančno sredstvo prerazvrstiti iz kategorije po pošteni vrednosti, če so ga prvotno razvrstili preko IPIja…
3.47. Organizacija:
– ne sme prerazvrstiti izpeljanega finančnega instrumenta iz kategorije po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, medtem ko je instrument v posesti;
– ne sme prerazvrstiti finančnega instrumenta iz kategorije po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če ga je pri začetnem pripoznanju označila kot instrument po pošteni vrednosti prek poslovnega izida;
– sme prerazvrstiti finančno sredstvo, če ni več v posesti z namenom prodaje ali ponovnega nakupa v kratkem roku (čeprav je bilo finančno sredstvo pridobljeno ali prevzeto predvsem z namenom prodaje ali ponovnega nakupa v kratkem roku), iz kategorije po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če so izpolnjene zahteve iz tretjega odstavka SRS 3.47.
Organizacija ne sme prerazvrstiti finančnega instrumenta v kategorijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida po začetnem pripoznanju.
Finančno sredstvo, za katero se uporablja tretja alineja prvega odstavka SRS 3.47., se sme prerazvrstiti iz kategorije po pošteni vrednosti prek poslovnega izida le v izjemnih okoliščinah.
Če organizacija prerazvrsti finančni instrument iz kategorije po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka SRS 3.47., se finančni instrument prerazvrsti po pošteni vrednosti na datum prerazvrstitve. Dobiček ali izguba, ki je že pripoznana v poslovnem izidu, se ne razveljavlja. Poštena vrednost finančnega sredstva na datum prerazvrstitve postane po potrebi njegova nova nabavna ali odplačna vrednost.
glede na SRS 2024 bi to sicer bilo možno a verjetno samo za tiste naložbe, katere so pridobili po uvedbi SRS 2024 te zgoraj navedene pa verjetno ne morejo prerazvrstiti…
3.43. Organizacija se lahko ob začetnem pripoznanju nepreklicno odloči, da naložbe v kapitalske instrumente, ki niso v posesti za trgovanje in bi se sicer merile po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, meri po pošteni vrednosti prek kapitala. To odločitev sprejme posamično za vsak instrument (na primer za posamezno delnico) posebej. Zneski, predstavljeni v postavki Rezerva, nastala zaradi merjenja po pošteni vrednosti, se ne smejo prenesti v poslovni izid.
Torej – naložb pridobljenih pred 1.1.2025 ni možno prerazvrstiti v model po pošteni vrednosti preko kapitala za leto 2025 je tako ali pač?
Niti ni možno, da bi nove nakupe po 1.1.2025 razvrstili po pošteni vrednosti preko kapitala…ali pa lahko glede na 3.43 vseeno lahko…oziroma ali je možna prerazvrstitev po 3.46…
3.46. Organizacija lahko opravi prerazvrstitev finančnih sredstev med skupinami iz SRS-ja 3.7, le če se spremeni poslovni model za upravljanje finančnih sredstev. Prerazvrstitve se uporabljajo za naprej od datuma prerazvrstitve.
Če organizacija prerazvrsti finančno sredstvo iz kategorije, ki se meri po odplačni vrednosti, v kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se njegova poštena vrednost izmeri na datum prerazvrstitve. Morebitni dobiček ali izguba, ki izhaja iz razlike med prejšnjo odplačno vrednostjo finančnega sredstva in pošteno vrednostjo, se pripozna v poslovnem izidu.
Če organizacija prerazvrsti finančno sredstvo iz kategorije, ki se meri po odplačni vrednosti, v kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek kapitala, se njegova poštena vrednost izmeri na datum prerazvrstitve. Morebitni dobiček ali izguba, ki izhaja iz razlike med prejšnjo odplačno vrednostjo finančnega sredstva in pošteno vrednostjo, se pripozna v kapitalsko postavko Rezerva, nastala zaradi merjenja po pošteni vrednosti. Efektivna obrestna mera in merjenje izgub zaradi oslabitve se ne prilagodi zaradi prerazvrstitve.
Če organizacija prerazvrsti finančno sredstvo iz kategorije, ki se meri po pošteni vrednosti prek kapitala, v kategorijo, ki se meri po odplačni vrednosti, se finančno sredstvo prerazvrsti po njegovi pošteni vrednosti na datum prerazvrstitve. Kumulativni dobiček ali izguba, predhodno pripoznana v kapitalski postavki Rezerve, nastale zaradi merjenja po pošteni vrednosti, se odstrani iz kapitala. Posledično se finančno sredstvo na datum prerazvrstitve meri, kot da bi se vedno merilo po odplačni vrednosti. Efektivna obrestna mera in merjenje pričakovanih izgub se ne prilagodi zaradi prerazvrstitve.
Če organizacija prerazvrsti finančno sredstvo iz kategorije, ki se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, v kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek kapitala, se finančno sredstvo še naprej meri po pošteni vrednosti.
Če organizacija prerazvrsti finančno sredstvo iz kategorije, ki se meri po pošteni vrednosti prek kapitala, v kategorijo, ki se meri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se finančno sredstvo še naprej meri po pošteni vrednosti. Kumulativni dobiček ali izguba, prej pripoznana v postavki kapitala (oziroma v drugem vseobsegajočem donosu), se prerazvrstita iz kapitala v poslovni izid na datum prerazvrstitve.
Hvala za odgovor.
Posredujemo vprašanje za posvet od g. Mateja Drenika, Finizziv, d.o.o.:
Pri upoštevanju olajšave za zaposlovanje invalidov po 56. členu ZDDPO-2 se upošteva kot je tudi iz FURS-ovega pojasnila 4200-116/2012-2 z dne 24.2.2012 razvidno bruto plača (bruto 1) v navedenem % ob tem pa je potrebno upoštevati, da se v ta znesek ne upoštevajo navedene refundacije/povračila….
Podjetje ima zaposlenega invalida nad kvoto in pri obračunu plač so prispevki (ZPIZ) IZ bruto 1 oproščeni. Skladno z SRS se navedeni stroški knjižijo na 47/25 ter posledično zapirajo obveznosti in pripoznajo prihodki 25/76.
- Se pri izračunu zneska olajšave odštejejo navedeni stroški od bruto 1 (enako kot pri refundacijah) plače?
- Ali od tega zneska potem upoštevamo olajšavo v % kot jo po DDPO lahko?
- Je pravilno razumljeno ali navedeni stroški niso predmet zmanjšanja zneska, ki ga upoštevamo pri izračunu % olajšave za zaposlovanje invalidov?

