Pripombe na Predlog ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST (Stališče ZDSS)

Na spletni strani eUprave je med davčnimi spremembami objavljen Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1-JO) z dne 3. 6. 2024 (EVA 2024-1611-0042), na kateremu Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS) podaja svoje mnenje in pripombe k posameznim določilom predmetnega predloga, kakor je zapisano v nadaljevanju.

1. Glede spremembe prvega odstavka 73. člena ZDDV-1, ki določa omejitev za prenašanje presežka DDV iz preteklih davčnih obdobij v naslednja davčna obdobja, na obdobje petih let

Po sedaj veljavnem prvem odstavku 73. člena ZDDV-1, davčni zavezanec lahko presežek DDV, izkazan v obračunu DDV (v nadaljevanju: DDV-O), prenese v naslednje davčno obdobje, pri čemer prenosi DDV v naslednja davčna obdobja niso časovno omejena. Davčni zavezanec lahko tudi naknadno podala zahtevek davčnemu organu za vračilo presežka DDV brez časovne omejitve.

S predlagano spremembo prvega odstavka 73. člena ZDDV-1 se določa omejitev za prenašanje presežka DDV iz preteklih davčnih obdobij v naslednja davčna obdobja na obdobje petih let. Predlagatelj cit. določbe je spremembo utemeljil z obrazložitvijo, da je takšna ureditev v bistvu uskladitev z rokom, ki ga ima davčni organ na razpolago za nadzor DDV evidenc in računov zaradi ugotavljanja upravičenosti do vračila DDV. To pomeni, da davčni organ omejuje prenos presežkov DDV, ugotovljenih po obračunih DDV, na petletno obdobje, ker davčni organ po poteku petletnega zastaralnega roka, ne more preveriti upravičenosti za vračilo DDV iz naslova izkazanega presežka DDV.

ZDSS meni, da je predlagana omejitev nesorazmeren ukrep, ki de facto razveljavi materialno pravico zavezanca do odbitka DDV in je kot tak v nasprotju s temeljnimi načeli DDV (npr. načelo nevtralnosti). Zato tudi zavrnitev realizacije že pridobljene pravice do odbitka DDV v obliki (iz)plačila izkazanega presežka DDV, pomeni sankcijo, ki dejansko izniči pravico do odbitka DDV in je kot taka v nasprotju s pravnim redom EU, če ni dokazana davčna utaja ali oškodovanje državnega proračuna (glej npr. tudi Sodbo v zadevi EMS-Bulgaria Transport, C 284/11, točka 70 in navedena sodna praksa).

Davčni organ preverja izpolnjevanje pogojev za uveljavljanje pravice do odbitka tako pri preverjanju obračuna DDV, v katerem zavezanec uveljavlja to pravico (preverjanje pravilnosti obračuna DDV), kot tudi v postopku davčnega nadzora. Omejitev izplačila presežka oziroma presežkov DDV na petletno obdobje zato nasprotuje pravu EU tudi iz razloga, ker gre za nepotreben ukrep države članice, saj presega tisto, kar je nujno potrebno za dosego ciljev (načelo sorazmernosti). Zato jih ni mogoče uporabiti tako, da bi lahko sistematično posegali v pravico do odbitka DDV in posledično v nevtralnost DDV.

2. Glede evidenc – avtomatično pošiljanje prejetih in izdanih računov na zalogo s strani vseh DDV zavezancev

Predlog Evropske komisije DDV v digitalni dobi (projekt VIDA; v nadaljevanju: Predlog) sicer vključuje obvezno e-poročanje in poslovanje z e-računi, vendar le za transakcije med državami članicami in ne tudi z zavezanci s sedežem izven EU, kot tudi ne za transakcije izključno na ozemlju države članice. Tudi iz Predloga namena sprememb DDV Direktive, Izvedbene uredbe 282/2011 in Uredbe 904/2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju DDV izhaja, da s predlaganimi ukrepi (uvedba digitalnega poročanja o izvedenih transakcijah, posodobitev pravil za spletne platforme in uvedba enotnih pravil za identifikacijo za namene DDV – izboljšava in razširitev obstoječih sistemov »vse na enem mestu«), Evropska Komisija (EK) poskuša zajezit utaje DDV na območju EU.

ZDSS meni, da predlog Ministrstva za finance (v nadaljevanju: Predlog MF), da naj bi zavezanci, ki so v Sloveniji identificirani za namene DDV od 1.7.1025 dalje pošiljali FURS evidence obračunanega in odbitega DDV, v nobenem primeru ne bil smel temeljiti na avtomatični izmenjavi vseh prejetih in izdanih računov (računi, ki se nanašajo na transakcije na ozemlju države članice in transakcije, ki se nanašajo na poslovanje z zavezanci iz tretjih držav). V vsakem primeru pa je Predlog MF glede na zahteve (ukrepe) projekta VIDA preuranjen, saj je Predlog Evropske Komisije še v fazi priprave in niso znani vsebinski in časovni okviri za prenos sprememb Direktive v nacionalno zakonodajo, hkrati pa tudi niso znani tehnični pogoji za elektronsko vodenje navedenih evidenc. V kolikor bi namreč v Sloveniji preuranjeno uredili predlagano elektronsko posredovanje podatkov, bo ta lahko v razmerju do bodoče ureditve na ravni EU neusklajen, kar bo gospodarstvu povzročilo dodatne nepotrebne stroške v zvezi s spremembo informacijskih sistemov (načelo ekonomičnosti).

3. Glede uvedbe skupine za DDV

ZDSS se strinja z uvedbo DDV skupin. Opozarja pa na samo dikcijo predlaganega besedila novega 5.a člena ZDDV-1, kot je obrazloženo v nadaljevanju, ki je v očitnem nasprotju s predlagano dikcijo cit. določbe.

Iz besedila predloga novega 5.a člena ZDDV-1 izhaja, da so v DDV skupino vključene tudi stalna poslovna enota, ki jo ima davčni zavezanec na ozemlju Slovenije, če skupina izpolnjuje predpisane pogoje (finančno, ekonomsko in organizacijsko povezavo).

Glede na to, da je iz besedila cit. določbe možno razumeti, da je član skupine lahko tudi poslovna enota tujega davčnega zavezanca na ozemlju Slovenije, medtem ko je v obrazložitvi predloga cit. določbe jasno navedeno, da določba 11. člena DDV Direktive šteje za enega davčnega zavezanca le skupino oseb, ki so ustanovljene na ozemlju države članice (Slovenije), predlagamo da se predlagano besedilo novega 5.a člena ustrezno redakcijsko popravi. S tem se bo preprečila neenotna in celo napačna razlaga cit. določbe ter morebitna različna praksa upravnih organov pri ustanavljanju DDV skupin.