V aprilski številki Davčno-finančne prakse mag. Alenka Gorenčič iz Deloitte d.o.o. razmišlja o tem, kakšna bi bila uravnotežena in stabilna davčna reforma. O tem razglablja tudi mag. Franc Derganc v smislu uvoda v Okroglo mizo 26. Kongresa ZDSS, ki bo izvedena 18. 5. 2023, na temo, kako do ustavno-pravnih pravilnih reform (davčne, zdravstvene in pokojninske), ki bi zagotovile tudi finančno finančno vzdržnost.
Mag. Brigita Osojnik pa nam predstavlja novi Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1), ki je v veljavi od 18. 4. 2023 dalje. Začenjamo pa tudi s serijo novih člankov na temo čezmejne mobilnosti družb v povezavi z zadnjimi spremembami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1L). Seveda tudi tokrat ne manjka drugih izredno zanimivih člankov in blogov, kjer lahko še tako zahteven bralec najde kaj zanimivega zase!
ČLANKI IN VSEBINA
3 Uvodnik
4 Kakšna je cena rasti?
dr. Jožko Peterlin
Rast ima običajno pozitiven vpliv na računovodski dobiček in negativnega na finančno boniteto. Rast zahteva denar, običajno iz kredita, ta pa ima omejitve v finančni boniteti. Ni problem v hitrosti, problem se je ustaviti. Za nesrečo je redko kriv avto, običajno je kriv šofer. Tako kot ima večina šoferjev dobro mnenje o svoji vožnji, imajo tudi direktorji dobro mnenje o svojem poslovodenju. Običajno oboji zavirajo prepozno.
6 Čezmejna mobilnost (1. del): Čezmejno preoblikovanje kapitalskih družb
Tatjana Svažič in Lilit Zavašni
Menimo, da se bomo s transakcijami čezmejnega preoblikovanja v praksi srečali redko. Primerne bodo denimo zlasti za enoosebne družbe z enim direktorjem, ki se bodo skupaj z družbo preselili v drugo državo članico EU, brez družbine poprejšnje likvidacije v matični državi in brez ustanavljanja nove družbe v ciljni državi. Za družbe z večjo prisotnostjo v matični državi (npr. z veliko zaposlenimi, proizvodnimi linijami) ta transakcija predvidoma ne bo zanimiva, razen npr. v primeru reorganizacij družb v skupini. Kot vsako transakcijo prestrukturiranja je tudi čezmejno preoblikovanje treba načrtovati z upoštevanjem davčnih učinkov, še posebej za družbe z obstoječimi skritimi rezervami na sredstvih, ki so lahko predmet izstopnega davka.
10 DDV in transferne cene
mag. Tanja Urbanija
Za namene DDV so povezane osebe opredeljene v petem odstavku 94. člena ZDDV-1. Slednji za opredelitev povezanih oseb bralca napotuje na določbe ZDDPO-2 in ZDoh-2. A pozor, navedeno velja izključno za potrebe opredelitve povezanih oseb, vsa ostala pravila, zahteve, posebnosti in izjeme pri obravnavi so v okviru ZDDV-1 drugačne od tistih, ki jih določata omenjena zakona s področja neposredne obdavčitve. Tako zahteva po upoštevanju pravila tržnih cen za namene DDV po mnenju avtorice velja tudi med dvema davčnima zavezancema iz Slovenije, ki imata oba pozitivno davčno osnovo za namene davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO), čeprav ZDDPO-2 za take primere tržnega načela ne predpisuje. Z vidika DDV učinkov je povsem nepomembno, kakšno davčno osnovo zavezanec izkazuje za namene DDPO. V predstavljenih treh primerih imata lahko oba davčna zavezanca pozitivno davčno osnovo za namene DDPO, pa se ob upoštevanju pravil iz 36. a člena ZDDV-1 dejansko pobere več DDV, kot bi se pri drugih nivojih uporabljenih cen. To pomeni, da je
potrebno razlikovati vpliv in kriterije, ki veljajo na področju transfernih cen za namene davka od dohodkov pravnih oseb in za namene DDV.
Pri načrtovanju vaših transfernih cen zato ne pozabite na posebnosti s področja DDV. Le pravilno oblikovane cene vam omogočijo skladnost z DDV in DDPO zakonodajo, preko njih pa lahko zagotovite pravilne in poštene poslovne rezultate vseh družb iz skupine. Še več pozornosti pa je treba nameniti, ko se spreminja davčna osnova za namene DDPO. Če se ta sprememba lahko veže na izvedene transakcije, potem je treba popraviti tudi DDV. Če pa se prilagoditev za namene DDPO ne more vezati na izvedene transakcije, potem se prilagoditev za namene DDV ne uporabi, četudi eden od zavezancev izračuna odbitni delež vstopnega DDV.
13 Predlagane spremembe standardov notranjega revidiranja
Metka Sedej, FCCA
Dejstvo je, da so predlagani Standardi NR zahtevnejši in obsežnejši, vendar pa se je treba tudi zavedati, da bodo spremembe standardov bistveno pripomogle k dodani vrednosti organizacije in uresničitvi ciljev organizacije. Posledično je zelo pomembno, da se vsi deležniki seznanimo s spremembami Standardov NR in do 31. maja 2023 (ter na slovenski prevod do 13. junija 2023) podamo tudi pripombe na nove spremembe standardov in s tem poskusimo še pravočasno vplivati na zasnovo le-teh.
15 Ali drži, da vrednost nepremičnine ob pridobitvi zvišuje le plačana investicija
Natalija Kunstek
Dva zavezanca sta torej v dveh primerljivih (obravnavanih) položajih obdavčena različno, glede na to, ali investicijo (delo na nepremičnini) opravita sama ali pa to izvedejo zunanji izvajalci. Prvi, ker nima računa, da bi dokazal vlaganja, plača (višjo) dohodnino v obliki davka na kapitalski dobiček. Drugi, ki ima račun in potrdilo o plačilu računa, dohodnine ne plača ali pa jo plača na podlagi nižje davčne osnove. Iz navedenega bi lahko zaključili, da je to v povezavi z drugim odstavkom 14. člena Ustave RS ustavno-pravno sporno oz. da je s tem zavezancem kršena pravica do enake obravnave.
17 Mednarodni vidik obdavčitve storitev z DDV v povezavi z določbami
Izvedbene uredbe sveta (EU) št. 282/2011 – 5. del
Maja Dolinar Dubokovič
V tej številki Davčno-finančne prakse sta obravnavani dve posebni pravili glede kraja obdavčitve pri storitvah – pravilo za restavracijske storitve in najem prevoznih sredstev. Ker imamo v praksi včasih dilemo, kako obdavčiti določeno storitev, pogosto pridemo do odgovora glede pravilne obdavčitve s pomočjo Izvedbene uredbe sveta (EU) št. 282/2011. Zato smo v članku želeli opozoriti na določbe te uredbe, ki se nanašajo na ti dve posebni pravili.
19 Davčni premiki ali zakaj je davčno reformo težko izpeljati?
mag. Alenka Gorenčič
Če se vrnemo k napovedim, naj bi se napovedana davčna reforma fokusirala na spremembo obdavčitve premoženja oziroma nepremičnin in dohodnine, vendar so se pričakovanja javnosti izkazala za zelo visoka in vtis je, da je izgubila svoj prvotni naboj. Davčna reforma bi morala vplivati na izboljšanje gospodarske klime, višjo produktivnost, ne bi smela dodatno obremenjevati, oziroma bi morala celo razbremeniti posamezne segmente davkoplačevalcev, da bi tudi na davčni lestvici postali bolj konkurenčna država. Morala bi biti uravnotežena, stabilna in pravočasno komunicirana, ki bi spodbujala prostovoljno plačevanje davkov, z dovolj časa za pripravo. Davčni sistem ni stabilna in trajna ureditev, saj se mora prilagajati ljudem in okolju. Davčna reforma bi morala vplivati na izboljšanje gospodarske klime, na višjo produktivnost, ne bi smela dodatno obremenjevati, oziroma bi morala celo razbremeniti posamezne segmente davkoplačevalcev, da bi tudi na davčni lestvici postali bolj konkurenčna država. Morala bi biti uravnotežena, stabilna in pravočasno komunicirana, z dovolj časa za pripravo. Čas pa je bežeči element, ki običajno manjka pri tako velikih strukturnih spremembah, ki se jih lotevamo doma.
22 Blog: Pojasnilo FURS v povezavi z olajšavo za novo zaposlene v zadnjem hipu
Mirjam Trdan
Zame je nauk te zgodbe naslednji: Nikoli ne smemo biti prepričani, da prav razumemo napisane zakone, ker ti niso napisani zato, da bi jih pravilno razumeli, ampak zato da se zgubljamo v množici, pogosto tudi nezakonitih pojasnil, da se pravdamo na sodiščih, da davčni zavezanci zgubljajo zaupanje v pravno državo, da državnim organom dajejo večji manevrski prostor za pobiranje davkov… in še bi lahko naštevala. To me žalosti in želim si kot računovodja in davčna svetovalka davčne zakonodaje, da bo tudi osebam s povprečnim IQ, ta jasna in razumljiva. Potemtakem tudi pojasnila FURS ne bi bila potrebna in ne bi prihajalo do objav le-teh v zadnjem hipu, kar pa iz vidika zaupanja zavezancev v javne institucije in pravno državo zopet ni dobro. Toda od cilja jasne in razumljive zakonodaje ter zaupanja zavezancev v pravno državo se v zadnjem času zopet vse bolj in bolj odmikamo. Sprašujem se, zakaj?
24 Blog: Razvoj sistema normirancev in pravna praznina določbe 48. člena
ZDoh-2 – kršitev ustavnega načela socialne varnosti pri upokojitvi zavezancev
Simona Štravs
Ob uvedbi spremenjene določbe 48. člena ZDoh-2, ki jo je uveljavil ZDoh-2AA, bi morali pri predstavljenih primerih izhajati pri razlagi te določbe na način, da je na podlagi načela pravičnosti, enakosti pred zakonom, izpolnjen pogoj neprekinjenega zavarovanja iz obveznega pokojninskega zavarovanja za polni delovni čas več kot 9 mesecev in dopustiti način obdavčitve po prvi shemi. Obravnava teh primerov je žal trenutno drugačna, saj zavezancem nalaga dodatne davčne obveznosti na podlagi obdavčitve po drugi shemi in posledično posega neposredno tudi v ustavno-pravno pravico do zasebne lastnine. Presodimo lahko tudi, da pri tovrstnih primerih prihaja tudi do neupravičene obogatitve države. Zaključimo lahko, da mora pristojno Ministrstvo za finance nemudoma dopolniti 48. člen ZDoh-2 z enim samim pristavkom: »…, razen v primerih uveljavljanja pravic do socialne varnosti, ki jih zagotavlja zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in pravic, ki jih določa zakon o starševskem varstvu.«
28 Davčno finančne novosti EU institucij: EU poziva Združene narode,
naj podprejo prizadevanja OECD na področju mednarodne obdavčitve
Dean Košar, LL.M.
29 Domača sodna praksa: Sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 471/2020-10:
Dokazovanje z nelistinskimi dokazi po 77. členu ZDavP-2 in uporaba 41. člena ZDavP-2
Mihael Pojbič
Čeprav predmetna sodba ne orje ledine v zvezi z razlago 77. člena ZDavP-2, je sporočilnost sodbe drugje. Četudi davčni organ izrecno ne zanika izvedbo drugih dokaznih sredstev kot pa »listinskih« dokazov, je treba takšno postopanje 1) prepoznati in 2) ugotoviti, če so bili med postopkom bodisi a) predlagana druga dokazna sredstva, bodisi b) da med izvedenimi dokazi obstajajo takšna neskladja, ki bi jih lahko razrešilo »nelistinsko« dokazovanje. Vsebinska presoja je potreba po uporabi 41. člena ZDavP-2.12 Ni sporno, da so fizične osebe dolžne dati izjavo, ampak bo izjava imela naravo pričanja (tj. dokaznega sredstva). Ker gre za dokazno sredstvo glede katerega je treba zagotoviti kontradiktornost (t. j. možnost zaslišanja stranke tako s strani upravnega organa kakor stranke postopka), bo davčni organ moral poskrbeti, da omogoči davčnemu zavezancu, kot stranki postopka, da pričo zasliši oziroma še bolje, da stranka v postopku že v začetku sodeluje pri zaslišanju priče (pri podaji izjave FURS).
31 Sodna praksa Sodišča EU: Prekinitev izvršilnega postopka v skladu z
Uredbo o evropskem nalogu za izvršbo
dr. Janja Hojnik
V zadevi Lufthansa Technik AERO je torej Sodišče osvetlilo uredbo ENI z razlago pojma „izredne okoliščine“, ki organom v državah članicah omogoča izvršbo za prekinitev izvršilnega postopka. Sklicujoč se na utemeljitev uredbe o ENI je zagotovilo tudi smernice glede ukrepov (in njihove kombinacije), ki so na voljo organom v državah članicah za izvrševanje v skladu s členom 23, ter vpliv na izvrševanje začasnega preklica ENI v državah članicah izvora.
33 Ne prezrite: Novosti Zakona o čezmejnem izvajanju storitev
mag. Brigita Osojnik
Novi ZČmIS-1 za določene kategorije napotenih delavcev na novo določa pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti s sedežem v Republiki Sloveniji začasno opravljajo čezmejne storitve v Evropski uniji in tudi pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe, registrirane v drugih državah Evropske unije, izvajajo storitve v Republiki Sloveniji. Čeprav je zakon že stopil v veljavo 18. 4. 2023, se večinoma določb novega zakona začne uporabljati šele s 1. 1. 2024, kar omogoča delodajalcem in samozaposlenim osebam, da se pravočasno pripravijo.
40 Novice ZDSS: Okrogla miza ob 26. Kongresu ZDSS
mag. Franc Derganc, predsednik ZDSS
SKLEP: Cilj okrogle mize je povezati pojme SIVA EKONOMIJA, KORUPCIJA, POŠTEN DAVČNI SISTEM. Poudarek bo tudi na metodiki izvajanja davčnih reform, kot se ga lotevajo v sodobnih demokracijah. Davčna reforma mora upoštevati zakonitosti »kreiranja davčnih reform«, sicer rezultatov ne moremo pričakovati. Rezultat sleherne davčne reforme pa je lahko zgolj DRUŽBENI DOGOVOR med deležniki davčnega sistema, saj je jasno, da boja zoper korupcijo in zoper sivo ekonomijo ni mogoče bojevati brez sodelovanja vseh deležnikov davčnega sistema. Okoli 58.000 podjetij plača prostovoljno preko 80 % vseh javnih dajatev, od skupno zbranih okvirno 20 mrd EUR, kot
jih letno plačajo slovenski plačniki. Ali ni že čas, da pridobi spoštovanje tudi slovenski plačnik davkov? Ali ni že čas, da tudi pri nas vzpostavimo (izgradimo) pošten davčni sistem? Ali ni že čas, da osebe z javnimi pooblastili – tudi na področju zdravstva, prevzamejo odgovornost in uspešno izvajajo svoja pooblastila, saj slovenski plačniki davkov plačujejo nadpovprečno visoke prispevke za socialno državo?
46 Novice ZDSS: 26. Kongres Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije 2023
– predstavitev vsebin predavanj
Mirjam Trdan