Z vami je februarska številka DFP, v kateri nas dr. Jožko Peterlin opozarja na to, kako pomembna je likvidnost v teh časih. Simona Štravs, častna članica ZDSS nam predstavlja bistvene novosti novele ZFU-B, odvetnik dr. Jernej Podlipnik pa nas spomni, kako pomembno je, da si davčni zavezanci že tekom (upravnega) postopka poiščemo ustrezno strokovno pomoč. Ne manjka pa tudi drugih zelo kvalitetnih in zahtevnih tem, med katerimi si zagotovo morate prebrati članek Deana Košarja glede kritične presoje 3. in 4. odst. 70. člena ZDDPO-2, davčnega svetovalca ZDSS, članek Žvižg FURS-u od Rine Rupret in Ajde Čokl ter prispevek odvetnice Tatjane Svazič na temo samoprijave v povezavi z razbremenitvijo kazensko-pravne odgovornosti.
ČLANKI IN VSEBINA
3 Uvodnik
4 Likvidnost je zakon
dr. Jožko Peterlin
Pomembna so obdobja likvidnostnih lukenj, ker je bistvo podjetja v ustvarjanju pozitivnega denarnega toka. Dobiček je samo vmesna ali spremljevalna faza in je odraz računovodskih standardov. Denarnega toka se ne da popravljati kakor bilance. Denar nikoli ne laže – je ali pa ga ni. Tudi revizorji ga ne morejo pričarati. Prihodek je dober, dobiček je boljši, denar pa je tisti, ki res nekaj velja.
5 Dohodnina – ureditev osebne davčne zavezanosti (tujih) fizičnih oseb v Avstriji
ddr. Marian Wakounig
Določitev osebne davčne zavezanosti davčnega zavezanca lahko v praksi predstavlja velik izziv tako za davčne uprave kot tudi za davčne svetovalce. V posameznih primerih je treba proučiti različna merila, kar lahko pogosto vključuje raziskavo dejanskega stanja. Zaradi vedno večjega sodelovanja med evropskimi davčnimi upravami morajo biti svetovalci seznanjeni vsaj z osnovnimi značilnostmi davčnih obveznosti tistih držav, v katerih njihove stranke razvijajo svoje poslovne dejavnosti
9 Ni kazenske ovadbe v primeru samoprijave – mit ali resničnost
Tatjana Svažič
Ne glede na dejansko stanje v praksi se stranke v davčnih postopkih zaradi obravnavane normativne pomanjkljivosti soočajo s pomisleki in tveganjem, saj nimajo pravne podlage, na katero bi se lahko z gotovostjo zanesle pri ocenjevanju možnosti kazenskega pregona v primerih samoprijav. Odgovor na uvodoma zastavljeno vprašanje je torej, da trenutno samoprijava v praksi pomeni, da pristojne osebe v primeru, da zavezanec izvede samoprijavo, ugotovljene kršitve praviloma ne bodo obravnavale kot kaznivo dejanje. To dejansko pomeni, da ne bodo naznanile suma storitve kaznivega dejanja policiji ali podale kazenske ovadbe na državno tožilstvo. Kljub temu pa bi bilo smiselno prisluhniti pozivu s strani stroke, da naj se predmetno področje zakonsko uredi tudi za kazniva dejanja in ne le prekrške in s tem še bolj spodbudi zavezance k prostovoljnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti.
11 Odlašanje z ustrezno pomočjo je lahko usodno za končni uspeh v postopku
dr. Jernej Podlipnik
O tem, ali prvi odstavek 6. člena ZUS-1 predpisuje zahtevo po materialni izčrpanosti tožbenih ugovorov že v upravnem postopku, kot meni Upravno sodišče, bo Vrhovno sodišče (v kratkem) še odločalo. Namen tega članka ni namenjen razpravi o tem, ali je stališče pravilno, ampak opozoriti na to, da je treba (vsaj dokler Upravno sodišče vztraja pri razlagi) pravočasno (že v upravnem postopku) izbrati ustrezno strokovno pomoč, ki jo lahko da le strokovnjak, ki se na področje dobro spozna. Odlašanje s tem na račun prihranka pri stroških je lahko za zavezanca na koncu najdražje
13 Žvižg FURS-u
Rina Rupret in Ajda Čokl
Čeprav v slovenskem pravnem prostoru nismo imeli zakona, ki bi pravice žvižgačev urejal neposredno, je bilo to področje pogosto urejeno posredno preko zakonov, ki ščitijo delavce. V Sloveniji zaščito za žvižgače tako najdemo v določbah Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, Zakona o inšpekcijskem nadzoru, Zakona o bančništvu ter Zakona o slovenskem državnem holdingu, v okviru pravice do svobode govora pa zaščito nudi tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Te določbe so pomembne z vidika varovanja identitete in pravic dobrovernega prijavitelja, vendar v praksi ne določajo obveznosti za preiskavo in razrešitev domnevnih kršitev, zato je sprejem novega ZZPri in vloga organov, kot je FURS, pri obravnavi zunanjih prijav pomembna, kajti brez konkretnih možnosti preiskave in odprave napak je vsakršna žvižgaška dejavnost brezpredmetna
15 Ali sklenitev predpogodbe v zvezi z odsvojitvijo kapitala reši dileme razlage 102. člena ZDoh-2 o irelevantnosti odložnega pogoja
Mihael Pojbič
Izhodiščni odgovor na naslovno vprašanje je, vsaj izhodiščno, pritrdilen. Pri tem je še treba upoštevati in dognati dileme v praksi, še posebej kadar je odložni pogoj odvisen od volje tretjega, kateremu pa je treba posredovati ne zgolj predpogodbe temveč samega zavezovalnega pravnega posla. Nadalje je treba razmisliti o relevantnostih implikacij 74. člena Zakona o davčnem postopku v smislu razmejevanja določitve odložnega ali razveznega pogoja v predpogodbi ali glavni pogodbi.
17 Kritična presoja obdavčitve čezmejnih plačil dividend z vidika prostega pretoka kapitala
Dean Košar, LL.M
Prosti pretok kapitala je omejen, s tem pa kršeno primarno pravo EU, če država članica izvaja ukrepe, ki bi zavezance iz drugih držav članic odvrnili od naložb. To je lahko tedaj, ko so, v objektivno primerljivih položajih, domači zavezanci ugodneje obdavčeni, kot zavezanci iz druge države članice. V obravnavanem primeru, t. j. presoji tretjega in četrtega odstavka 70. člen ZDDPO-2 ter 383. a člena ZDavP-2, nerezidenti težje uveljavljajo pravico do oprostitve (ali vračila) plačila davka od dohodkov iz plačil dividend kot slovenski rezidenti, saj morajo dokazovati izpolnjevanje pogojev, ki za slovenske rezidente niso predpisani. Sodišče Evropske unije je v zadevi ACC Silicones Ltd na primeru nemške zakonodaje odločilo, da tovrstna ureditev neupravičeno omejuje prosti pretok kapitala. Odločitev Sodišča Evropske unije v zadevi ACC Silicones Ltd zahteva razmislek o prenovi slovenske davčne ureditve davčnih odtegljajev, kadar se ne uporabi oprostitev plačila davka po Direktivi Sveta 2011/96/EU. Zaradi spoštovanja pravnega reda EU (še posebej prostega pretoka kapitala) mora Slovenija zagotoviti davčno nevtralnost, kadar slednje ne zagotavlja konvencija o izogibanju dvojnega obdavčenja, ne glede na to, ali domača zakonodaja nerezidentu omogoča druge možnosti uveljavljanja slovenskega davka. Slovensko zakonodajo in prakso FURS bi bilo treba torej spremeniti, pri čemer se morajo upoštevati sledeča izhodišča: (1) razširitev uporabe tretjega odstavka 70. člena ZDDPO-2 na dohodke iz plačil obresti in licenčnin (ker za slednje obstajajo enaka tveganja dvojne obdavčitve) in (2) na zavezance iz Švice (tj. vse države notranjega trga EU); (3) pogoji za oprostitev plačila ali vračilo davka se lahko vežejo zgolj na konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja (in ne domačo zakonodajo nerezidenta); (4) črtanje četrtega odstavka 383. a člena ZDavP-2 (materialni pogoji naj bodo urejeni zgolj v ZDDPO-2); in (5) odprava nesorazmernega dokazovanja dejanskega (ne)uveljavljanja tujega davka v državi rezidentstva (črtanje izjave nerezidenta, saj mora Slovenija oprostiti ali vrniti del davka, ki ga zavezanec v državi ne more uveljavljati na podlagi KIDO, zato je zadosten dokaz potrdilo o davčnem rezidentstvu)
23 Mednarodni vidik obdavčitve storitev z DDV v povezavi z določbami
Izvedbene uredbe sveta (EU) št. 282/2011 – 3. del
Maja Dolinar Dubokovič
V tej številki Davčno-finančne prakse sta obravnavani dve posebni pravili glede kraja obdavčitve pri storitvah – pravilo za posredniške storitve in storitve, povezane z nepremičninami. Ker se v praksi velikokrat pozablja na Izvedbeno uredbo sveta (EU) št. 282/2011, katere uporaba je zavezujoča za vse države članice EU, tudi Slovenijo, smo v članku želeli opozoriti na določbe te uredbe, ki se nanašajo na ti dve posebni pravili
25 Blog: Triki pri davku od dohodkov pravnih oseb so Avstrijo stali 1,3 milijarde evrov
ddr. Marian Wakounig
Brez mednarodnega sodelovanja držav bo težko ustaviti opisano „krajo“ davkov. Svetovna minimalna obdavčitev bi lahko omejila nelojalno davčno konkurenco. Vlade se bodo morale na ravni EU nujno zavzeti za to, da bodo mednarodna podjetja zagotavljala večjo preglednost delovanja. Hkrati je treba razmisliti o upočasnitvi padanja stopenj davkov na dohodek pravnih oseb, ne samo v Avstriji temveč tudi v sosednjih državah. V času številnih svetovnih kriz (vse to vpliva na „evropski žep“) in visoke inflacije si preprosto ne moremo privoščiti še dodatnih davčnih olajšav za multinacionalke
26 Davčno finančne novosti EU institucij: Prioritete švedskega predsedovanja Svetu Evropske unije
Dean Košar, LL.M
27 Domača sodna praksa: Sodba Vrhovnega sodišča VIII Ips 32/2022 glede upoštevanja regresa, kot obdavčljivega in neoproščenega dohodka,
pri priznavanju pravic iz javnih sredstev
Mihael Pojbič
Razlaga Vrhovnega sodišča je natančna in skladna z instituti prava socialnega varstva in davčnega prava. Sodbi ni mogoče oporekati, da je prestopila razlagalni okvir, ampak nasprotno, saj se je držala vseh ustaljenih metod razlage. A vseeno bi bilo mogoče še smiselno izpeljati analizo razlogov za razlikovanje med »razlogi za neplačilo dohodnine« po 17. členu ZDoh-2 in čemu so zgolj »dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine«, izvzeti pri določanju materialnega položaja družine. Kajti če so razlogi (ratio legis) za uvedbo institutov »oprostitve« in »ne vštevanja v davčno osnovo« isti, se zdi razlikovanje, še posebej v kontekstu ZUPJS, problematično.
30 Sodna praksa Sodišča EU: Pravica potrošnika do znižanja hipotekarnih stroškov za predčasno odplačilo
dr. Janja Hojnik
Sodišče je posledično sklenilo, da Direktiva 2014/17 ne nasprotuje splošnim pogojem UniCredit Bank Austria. Glede na presojo Sodišča je namreč namen zadevne pravice do zmanjšanja, da se kreditna pogodba prilagodi glede na okoliščine predčasnega odplačila. Ta pravica torej ne vključuje stroškov, ki jih ne glede na trajanje pogodbe nosi potrošnik v korist bodisi dajalca kredita bodisi tretje osebe za storitve, ki so ob predčasnem odplačilu že bile v celoti opravljene. Vendar morajo nacionalna sodišča, zaradi varstva potrošnikov pred zlorabami, zagotoviti, da stroški, ki so jim naloženi ne glede na trajanje kreditne pogodbe, objektivno ne pomenijo nadomestila v korist dajalca kredita za začasno uporabo kapitala ali za storitve, ki bi jih bilo treba ob predčasnem odplačilu še opraviti za potrošnika. Dajalec kredita mora v zvezi s tem dokazati, ali so zadevni stroški ponavljajoči se ali ne
32 Ne prezrite: Bistveni poudarki sprememb in novosti ZFU-B
Simona Štravs
Torej nova novela ZFU-B prinaša kar nekaj novosti, predvsem z ukinitvijo kolegijskega odločanja in z uvedbo sledilnih naprav ter načina identifikacije fizičnih oseb. Davčni register zavezancev bo prav tako nekoliko razširjen. Širi pa se tudi področje finančne preiskave.
34 Ne prezrite: Novo pojasnilo davčnega organa glede obveznosti obračuna DDV ob prenehanju opravljanja obdavčljive ekonomske dejavnosti
Maja Dolinar Dubokovič
Pohvalno je, da pozorni davčni zavezanci in davčni svetovalci v Sloveniji budno spremljajo pojasnila davčnega organa in če je treba, se tudi odzovejo. Hkrati pa je pohvalno tudi, da davčni organ popravi pojasnilo, če pride do napačne razlage materialnega prava
40 Novice ZDSS: 26. Kongres Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije 2023
Mirjam Trdan