Vprašanje:
»Zanima me sledeče in sicer ker prenašam že nekaj zadnjih let izgubo iz leta v leto me zanima kako je zakonsko urejeno koliko let se to lahko dela, kdaj se mora obvezno pokriti in kaj v primeru če se ne ?
Odgovor: Skladno z določilom 36. člena[1] v povezavi z 59.a. členom[2] ZDDPO (Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18 in 66/19) lahko oseba A, ki je v preteklosti izkazala davčno izgubo (in ne plačuje DDPO oz. dohodkov iz dejavnosti po načelu normiranih odhodkov), slednjo uveljavlja v tekočem davčnem obračunu, toda:
- Samo v višini 50% preteklih izgub in
- ob upoštevanju dejstva, da davčna osnova v zvezi z izgubami, olajšavami za RR ter olajšave za donacije se prizna samo do višine 63% davčne osnove.
Povedano drugače, lahko oseba A uveljavlja izgube iz preteklosti, toda ob upoštevanju navedenih določil, kar prikazujemo spodaj s konkretnim primerom:
Pretekla izguba: 200.000
Osnova pred olajšavami in preteklo izgubo: 100.000
Olajša RR: 30.000
Olajšava donacije: 1000 EUR
Iz primera izhaja, da mora oseba A, ki izkazuje 200.000 EUR preteklih davčnih izgub, za leto 2020 izvesti izračune in izgubo iz preteklosti dejansko pokrivati v prihodnosti v višini 194.000 EUR, v tekočem letu pa lahko uveljavi izgubo v višini 6.000 EUR.
SKLEP:
Iz primera izhaja, da je zakonodajalec v letu 2019 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2R), ki je dodatno omejil višino uveljavljanja davčne izgube iz preteklih let, kar se upošteva že pri izračunu davčne osnove za DDPO za leto 2020. Povedano drugače se lahko pretekle izgube pokrivajo v prihodnosti neomejeno, toda ob upoštevanju zgoraj navedene zakonodaje.
Podpis: mag. Franc Derganc, Taxin d.o.o.
http://www.modro-poslovanje.si
[1] 36. člen (davčna izguba in pokrivanje davčne izgube)
(1) Davčna izguba po tem zakonu je presežek odhodkov nad prihodki, ki so določeni s tem zakonom.
(2) Davčno izgubo v davčnem obdobju lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih davčnih obdobjih, če zakon ne določa drugače. Pravica po tem odstavku ne preneha s prehodom na ugotavljanje davčne osnove v skladu s 67.a členom tega zakona.
(3) Pri zmanjšanju davčne osnove na račun davčnih izgub iz preteklih davčnih obdobij se davčna osnova najprej zmanjša za davčno izgubo starejšega datuma.
(4) Zmanjšanje davčne osnove zaradi davčnih izgub iz preteklih davčnih obdobij je dovoljeno največ v višini 50 % davčne osnove davčnega obdobja.
(5) Če se v davčnem obdobju lastništvo delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca neposredno ali posredno spremeni za več kot 50% glede na stanje lastništva na začetku davčnega obdobja, in zavezanec:
- že dve leti pred spremembo lastništva ne opravlja dejavnosti; ali
- dve leti pred ali po spremembi lastništva bistveno spremeni dejavnost,
drugi odstavek tega člena ne velja za izgube, ki so nastale v letu spremembe lastništva ali v preteklih davčnih obdobjih.
(6) Če zavezanec bistveno spremeni dejavnost v dveh letih po spremembi lastništva po petem odstavku tega člena, se davčna osnova poveča za že uveljavljene davčne izgube, ki so nastale v letu spremembe lastništva ali v preteklih davčnih obdobjih.
(7) 2. točka petega odstavka tega člena ne velja za zavezanca, ki bistveno spremeni dejavnost zaradi ohranjanja delovnih mest ali sanacije poslovanja.
[2] 59.a člen (omejitev zmanjšanja davčne osnove)
Zmanjšanje davčne osnove po 36., 55. do 59. členu tega zakona in določbah drugih zakonov, ki določajo zmanjšanje davčne osnove po tem zakonu, skupaj z uveljavljanjem neizkoriščenih delov davčnih olajšav iz preteklih davčnih obdobij, se prizna največ v višini 63% davčne osnove.
- člen: davčna izguba in pokrivanje davčne izgube; 55. člen: olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj; 59. člen: olajšava za donacije