Davčni simpozij CFE v Gentu septembra 2025

• Ali členi 12 do 14 Direktive o minimalnem davku, če te določbe o držav članic zahtevo, da subjekte skupine s sedežem v EU, ki so del multinacionalne skupine podjetij, podvržejo doplačilu povrhnjega davka na podlagi UTPR, s čimer postanejo ti subjekti odgovorni za premalo obdavčen dobiček, ki ga ustvarijo drugi subjekti skupine v drugi jurisdikciji, in ne da bi pri tem razlikovali glede na finančno sposobnost teh odgovornih subjektov skupine, kršijo člene 15, 16, 17, 20 in 21[4] Listine EU o temeljnih pravicah, člena 49 in 56 Pogodbe o delovanju EU, načelo pravne varnosti in načelo fiskalne teritorialnosti?

V drugem delu predavanja je analiziral možnosti kompatibilnosti Pillar II (v smislu EU / OECD ureditve) s stališči ZDA. Namreč, Bela hiša je 20. 1. 2025 sporočila, da v celoti zavrača kakršnekoli učinke minimalnega globalnega davka, ki bi bil zavezujoč za ZDA.[5] Na vrhu G7 dne 28. 6. 2025 je bila podana skupna izjava,[6] da se bodo ZDA in preostale države, ki so se odločile za implementacijo minimalnega davka, zavezale k sklenitvi ti. »side-by-side« dogovora (»SBS Dogovor«), ki bi temeljil na sledečih načelih:

• podjetja iz ZDA bi bila v celoti izvzeta iz UTPR in IIR, tako glede domačih kot v tujini ustvarjenih dobičkov;
• naslavljanje tveganj pri preprečevanju prelivanja dobičkov
• poenostavitev pravil po Pillar II.

Prof. Kofler je analiziral možnosti sklenitve SBS Dogovora glede na obstoječe določbe Direktive o minimalnem davku. Bistveno rešitev, ki jo vidi je v tem, da bo treba omogočiti izjeme preko pravil po členu 52 Direktive o minimalnem davku, pravil varnega pristana z naslavljanjem  pravil glede tujih nadzorovanih družb (tj. controlled foreign entity rules – CFC). Opozoril je, sicer v odvisnosti od realizacije SBS Dogovora, da obstaja realno tveganje, da četudi bodo pravila Pillar II poenostavljena, bo to lahko sprožilo dodatne kompleksnosti pri sami izvedbi (sicer že sprejete in po večini implementirane) Direktive o minimalnem davku.

Po uvodnem predavanju prof. Koflerja je sledila panelna diskusija. Benjamin Angel je poudaril, da EU nima nobenega namena odstopiti od implementacije in izvedbe Direktive o minimalnem davku ter zahtevati od držav, da jo implementirajo in izvedejo. Sam ne vidi rešitve v členu 52 Direktive o minimalnem davku (tj., da bi se omogočilo priznanje statusu pravil ZDA glede obdavčitve tujih dobičkov ti. ekvivalentnost). Namesto tega Komisija vidi rešitev v pravilih o varnem pristanu. Prav tako Komisija ne vidi problematike, ki jo minimalni davek lahko povzroči iz vidika konkurenčnosti, saj ni mogoče šteti, da bi zgolj plačevanje minimalnega davka odvrnilo multinacionalko, da bi poslovala v EU.

Antipod zgornjemu stališču so bile misli Helena Pahapill. Estonija se je odločila za odložitev implementacije Direktive o minimalnem davku tako zaradi kompleksnosti in omejen sistem za namene optimizacije njihovega sistema davka od dohodkov pravnih oseb. Zaradi visokih stroškov skladnosti in majhnih pričakovanih koristi za prihodke si Estonija še naprej prizadeva za poenostavitev kot prednostno nalogo.

Jorge Ferreras Gutiérrez je pojasnil, kako je Španija Pillar II uzakonila pod precejšnjim časovnim pritiskom,[7] kar odraža zavezanost EU k zgodnjemu sprejetju. Ko so takšni davki sprejeti, jih je politično in pravno težko spremeniti, kar otežuje prilagajanje novim smernicam OECD/EU. Stališče Španije je jasno: EU si po znatnih domačih naložbah v izvajanje ne more privoščiti, da bi padla v manj konkurenčen položaj v primerjavi z ZDA.

Panel 2 – DAC in pravice davčnih zavezancev

Eduardo Gracia Espinar (Ashurst) je ta del moderiral z Reinhardom Biebelom (Vodja enota, Evropska Komisija), Raluca Enache (KPMG) in Philippom Vancloosterjem (ITAA). Komisija je predstavila načrte za konsolidacijo DAC1–9 v enoten pravni instrument (DAC10), poenostavitev podvajanja poročanja (npr. DAC6 v primerjavi s poročili iz Pillar II) in obravnavo vztrajnih težav na področju IT in usklajevanja. Govorniki so zagovarjali de minimis prag, belo listo za transakcije z nizkim tveganjem in pojasnitev značilnosti. Panel je tudi opozoril na nezaželene učinke vnaprej izpolnjenih poročil.

Posebej je bila izpostavljena problematika glede možnosti oprostitve odvetnikov iz poročanja (tj. iz naslova odvetniškega tajnosti), medtem ko stranke davčnih svetovalcev (in sami davčni svetovalci) tega privilegija nimajo, še posebej v luči sodbe Sodišča EU v zadevi C-623/22 z dne 29. 7. 2024:

»Iz sodne prakse, [/…/], je razvidno, da je zaupnost odnosa med odvetnikom in njegovo stranko deležna povsem posebnega varstva, ki se nanaša na edinstven položaj, ki ga ima odvetnik v organizaciji sodstva držav članic, ter na temeljno nalogo, ki mu je zaupana in ki jo priznavajo vse države članice. Ob upoštevanju teh preudarkov je Sodišče v sodbi z dne 8. decembra 2022, Orde van Vlaamse Balies in drugi (C‑694/20, [/…/]), ugotovilo, da se z obveznostjo obveščanja, kadar je ta naložena odvetniku, krši člen 7 Listine.

Ob upoštevanju teh preudarkov in edinstvenega mesta, ki ga ti priznavajo poklicu odvetnika v družbi, in zaradi učinkovitega izvajanja sodne oblasti je treba šteti, da se rešitev, ki je bila tako sprejeta v sodbi z dne 8. decembra 2022, Orde van Vlaamse Balies in drugi (C‑694/20, [/…/]), v zvezi z odvetniki, lahko razširi le na osebe, ki svoje poklicne dejavnosti opravljajo pod enim od poklicnih nazivov, navedenih v členu 1(2)(a) Direktive 98/5.«

Glede AI je Eduardo Gracia Espinar posebej izpostavil, dve (sicer nacionalni) sodbi španskega Vrhovnega sodišča in (okrožnega) sodišča v ZK, na podlagi katerih so nacionalni organi dolžni razkriti delovanje in način uporabe AI pri odločanju. Velja poudariti, da čeprav se ne dotikata vprašanja EU lahko njuno razlogovanje pomembno pripomore pri zaščiti pravic pri vseh organih, ki uporabljajo kakršnekoli algoritme pri odločanju.

Zadeva Bosco (Španija), sodba z dne 11. 9. 2025 (št. 7878/2024), se je dotikala vprašanja ali lahko Civio (novinarska organizacija) zahteva izvirno kodo, na podlagi katere se pripisuje status ogroženega odjemalca električne energije. Vrhovno sodišče je poudarilo:

»Pravica do dostopa do informacij javnega značaja pridobiva poseben pomen glede na tveganja, povezana z uporabo novih tehnologij pri izvajanju javnih pooblastil ali zagotavljanju javnih storitev, kot je to v primeru uporabe avtomatiziranih sistemov za odločanje v dejavnostih javnih uprav, zlasti kadar je njihov namen priznavanje socialnih pravic. V teh primerih mora vključevati zahteve po preglednosti računalniških procesov, ki se uporabljajo pri takšnih dejanjih, da se državljanom zagotovijo informacije, potrebne za njihovo razumevanje in poznavanje njihovega delovanja. To lahko občasno zahteva dostop do njihove izvorne kode, da se omogoči preverjanje skladnosti algoritmičnega sistema z regulativnimi določbami, ki jih mora uporabljati.«[8]

Zadeva v ZK je še bolj relevantna, saj se neposredno dotika vprašanja uporabe AI tehnologije v davčnih postopkih. V zadevi Thomas Elsbury proti The Information Commissioner (z dne 31. 7. 2025, št. FT/EA/2024/0472V)[9] je sodišče prve stopnje poudarilo:

»Na splošno se sodišče iz razlogov, ki so podrobneje pojasnjeni v zaupni prilogi k tej odločbi, strinja z argumenti pritožnika, da je komisar preveč poudaril (neutemeljena in nedokazana) tveganja za povečanje števila goljufij pri zahtevkih za davčne olajšave za raziskave in razvoj ter ni dal zadostne teže družbenim koristim preglednosti.

Strinjamo se tudi z argumentom pritožnika, da je preglednost s strani HMRC [davčni organ ZK] še posebej pomembna, kadar je vloga umetne inteligence pri odločanju pereča skrb po vsem svetu.«

Panel 3 – Tehnologija umetne inteligence v davčni skladnosti

Panel, ki ga je moderiral Jeremy Woolf (Pump Court), so sestavljali Jane Mellor (CIOT), Nicolas Devillers (BDO Luksemburg) in Petra Pospíšilová (Češka zbornica davčnih svetovalcev). Razprava se je osredotočila na umetno inteligenco v davčnih delovnih tokovih, zaščitne ukrepe za človeški vpliv, etična tveganja in strokovni nadzor. Govorniki so se strinjali, da so strukturirani podatki in avtomatizacija sicer bistveni za skladnost z DDV in posrednimi, vendar so za zagotavljanje kakovosti in učinkovitosti potrebna tudi zanesljiva orodja, jasna pričakovanja in regulativne smernice, da se prepreči prenos bremena in zaščito zaupnosti.

OECD pregleduje izvajanje poročanja po posameznih državah. OECD je objavila poročilo o medsebojnem pregledu izvajanja CbCR v 141 jurisdikcijah za leto 2025. Večina držav zdaj izpolnjuje osnovne zahteve, vendar ostajajo vrzeli v pravočasni in popolni izmenjavi podatkov. Poročilo poziva k boljši uporabi podatkov CbC za analizo tveganj in transferne cene.

Ključni globalni in evropski davčni dogodki:

• OECD posodobi okvir preglednosti BEPS Action 5

OECD je revidirala minimalni standard ukrepa 5 BEPS o izmenjavi davčnih odločb in uvedla posodobljene pogoje in novo metodologijo medsebojnega pregleda, ki se bo začela uporabljati od leta 2026. Objavljena sta bila tudi revidirana shema XML in priročnik za uporabnike za spontano izmenjavo, nove zahteve pa bodo začele veljati januarja 2027.

• Trump napovedal 100-odstotne carinske tarife za blagovno znamko farmacevtskih izdelkov

Predsednik Trump je napovedal 100-odstotno carino na uvožena blagovna znamka farmacevtskih izdelkov, ki bo začela veljati 1. oktobra, razen če proizvajalci gradijo proizvodne obrate v ZDA. Čeprav je izvoz EU morda zaščiten s predhodnim carinskim sporazumom, v Združenem kraljestvu in Švici.

• Objavljen načrt ViDA

Evropska komisija je objavila izvedbeni načrt za paket ViDA, v katerem so podrobno opisani ključni mejniki med letoma 2026 in 2035. Načrt zajema zahteve za digitalno poročanje, enotno registracijo za DDV in pravila za DDV za platforme.

Slišanje FISC o davčnih spremembah v ZDA in usklajevanju drugega stebra

Pododbor FISC Evropskega parlamenta je organiziral zaslišanje o posledicah nedavnih davčnih sprememb v ZDA. DG TAXUD, OECD, EU Tax Observatory in akademski strokovnjaki so poudarili tehnične in politične razlike med režimi ZDA in EU, izzive pri vzpostavljanju varnega pristana in vpliv globalnih davčnih razlik na konkurenčnost EU.

• EU naložila Googlu globo v višini 2,95 milijarde evrov zaradi praks na področju oglaševalske tehnologije

Evropska komisija je Googlu naložila globo v višini 2,95 milijarde evrov zaradi dajanja prednosti lastni oglaševalski platformi AdX, kar je v nasprotju s pravili EU o konkurenci. Komisija je ugotovila, da so Googlov oglaševalski strežnik in orodja nepravično dajali prednost AdX, s čimer so škodovali konkurentom in izkrivljali trg spletnega oglaševanja. Google mora v 60 dneh predlagati ukrepe za odpravo kršitve, sicer mu grozijo strožji ukrepi. Odločitev je sprožila kritike nekdanjega ameriškega predsednika.

Odbor ECON sprejel stališče BEFIT Odbor ECON je sprejel stališče o predlogu Komisije BEFIT, s katerim podpira uskladitev davčne osnove za velika podjetja    skupin.

Tehnične zadeve:

Stališče CFE o 28. režimu za start-upe in scale-upe

CFE Tax Advisers Europe je predložila mnenje v odgovor na posvetovanje Evropske komisije o uvedbi „28. režima“ – poenostavljene pravne oblike EU, ki naj bi olajšala čezmejno rast start-upov in scale-upov. CFE močno podpira cilj oblikovanja poenostavljene strukture podjetij na ravni EU, vendar poudarja, da mora biti pomembna poenostavitev davkov ključni del pobude, če naj ta uspe. Na podlagi izkušenj z omejeno uporabo Societas Europaea CFE v svojem mnenju poudarja, da nova pravna oblika brez usklajenih davčnih pravil in usklajenih ukrepov za zagotavljanje skladnosti ne bo prinesla zadostne vrednosti manjšim podjetjem.

Ključna priporočila

CFE opredeljuje ključne davčne ovire za čezmejno širitev, vključno z neenakim dostopom do davčnih spodbud, različnimi pravili o transfernih cenah in podvajanjem obveznosti poročanja. Mnenje nadalje poziva Komisijo, naj hkrati vključi reforme davčnega in korporacijskega prava, s čimer bo zagotovila, da bo novi režim resnično praktičen in manj obremenjujoč.

• Enotni vmesnik EU za davčno poročanje;
• usklajeni standardi dokumentacije;
• Varna pristanišča za transferne cene;
• usklajene spodbude za raziskave in razvoj ter olajšave za izgube, ki so ugodne za start-upe;
• Jasna navodila o združljivosti državne pomoči.

V predlogu se nadalje priporoča uskladitev z digitalno agendo EU, pri čemer se izkoristijo orodja, kot sta certifikat EU za podjetja in evropska poslovna denarnica.

CFE ugotavlja, da bi se moral 28. režim osredotočiti na praktično poenostavitev in skladnost, namesto da bi zgolj ustvarjal novo pravno obliko. Na ta način bi režim lahko postal pomemben instrument za podporo inovacijam, konkurenčnosti in pospeševanju rasti na enotnem trgu.

Posvetovanje EU o poenostavitvi digitalnega omnibusa

Evropska komisija je objavila poziv k predložitvi dokazov v zvezi s pobudo Digital Omnibus, ki je del širšega programa poenostavitve. Predlog ima za cilj poenostaviti pravila v digitalni zakonodaji EU, vključno z upravljanjem podatkov, kibernetsko varnostjo in okviri za umetno inteligenco, da bi zmanjšanje bremena usklajevanja. Zakonodajni predlogi so pričakovani v četrtem četrtletju 2025.

V povzetku z vidika administracije za zavezance so sodelujoči opozorili, da je odzivnost finančnih uprav v EU na predložene DDV in  DDPO takoj, medtem, ko nihče ni javil, da bi imel kakšne izkušnje pri CbC poročanju. V tem delu bo treba tudi paziti, saj se morata CbC in Pillar II v določenem delu ujemati.

Indirect Taxes Subcommittee:

Dobava z inštalacijo: CFE si prizadeva, da bi imele EU države poenoteno definicijo dobave z inštalacijo. Nemčija in Avstrija imata na primer kar nekaj pojasnil finančne uprave na to temo kjer celo povejo koliko % pogodbene vrednosti se mora nanašati na storitev. Poenotenja trenutno ni možno pričakovati in je tudi vprašljivo glede na to, da se bo z uvedbo VIDA možno vključiti v OSS za opravljanje transakcij dobav blaga z instalacijo, ki so opravljene davčnim zavezancem iz druge EU države.

Stalna poslovana enota delo od doma: Tema se bo začela na prihodnjem srečanju.

Direct Taxes Subcommittee:

Diskusija se je dotikala vprašanja ali ima lahko CFE kakršnokoli vlogo pri sprejemanju zakonodaje s strani posameznih držav članic – še posebej v situacijah kadar države sprejemajo zakonodajo, ki je v nasprotju s pravom EU. Osnova ideja je, da CFE takšne pristojnosti nima bi pa bilo smiselno zbrati ti. »best-practice« posameznih držav, ter poskusiti uvideti, ali bi bilo mogoče izboljšati pristope posameznih članic.

Generalna skupščina

Temeljna dilema generalne skupščine CFE je bilo vprašanje ali bi bilo mogoče znižati članarino ZK v CFE. Namreč Chartered Insititute of Taxation, ki edina predstavlja ZK v CFE bi naj dobilo navodilo s strani svojega vodstva, da se jim zdi članarina previsoka in da bodo (če ne bo prišlo do konkretnega znižanja) prisiljeni zapustiti CFE. Debata, ki je trajala tri ure je vodila do tega, da je generalna skupščina CFE prestavljena na 31. 10. 2025. 

Pripravila:

Tanja Urbanija

Mihael Pojbič

[1] Direktiva Sveta (EU) 2022/2523 z dne 14. decembra 2022 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji (UL L 328, 22. 12. 2022, str. 1 – 58).

[2] prof. Kofler je tako izpostavil primer, ko bi npr. avstrijska družba, ki je hčerinska družba ameriške družbe (in skupina nima drugih družb v EU ali v drugih jurisdikcijah, kjer bi se breme minimalnega davka lahko potencialno razporedilo) lahko postala insolventna kot posledica pravil UTPR. V takšnem primeru bi lokalna družba bila odgovorna za minimalen davek celotne skupine.

[3] Glej odločbo št. 104/2025 z dne 17. 7. 2025 Ustavnega sodišča Belgije. Izvirnik odločbe je dosegljiv v vseh treh uradnih jezikih Belgije, za nemško različico glej: https://nl.const-court.be/public/d/2025/2025-104d.pdf.

[4] Gre za (po vrsti), pravico (15) svobode izbire poklice in pravico do dela, (16) svobode gospodarske pobude, (17) lastnine, (20) enakosti pred zakonom in (21) prepoved diskriminacije.

[5] Več o tem glej, The White House, The Organization for Ecnomic Cooperation and Development (OECD) Global Tax Deal, z dne 20. 1. 2025, dosegljivo na: https://www.whitehouse.gov/presidential-actions/2025/01/the-organization-for-economic-co-operation-and-development-oecd-global-tax-deal-global-tax-deal/.

[6] Department of Finance Canada, G7 Statement on Global Minimum Taxes, dne 28. 6. 2025, dosegljivo na:  https://g7.canada.ca/assets/ea689367/Attachments/NewItems/pdf/g7-summit-statements/taxes-v2-en.pdf.

[7] To je še posebej relevantno v luči dejstva, da je Komisija zoper Španijo (kakor tudi Ciper, Poljsko in Portugalsko) sprožila postopek pred Sodišče EU, ker je zamudila z obvestitvijo glede implementacijo Direktive o minimalnem davku v nacionalno pravo https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_24_4884. 

[8] Več o tem glej: https://www.poderjudicial.es/cgpj/es/Poder-Judicial/Noticias-Judiciales/El-Tribunal-Supremo-condena-a-la-Administracion-a-facilitar-a-una-Fundacion-Ciudadana-el-codigo-fuente-de-la-aplicacion-informatica-que-acredita-a-los-beneficiarios-del-bono-social-electrico.

[9] Vsebina sodbe je dosegljiva na: https://taxdisputes.co.uk/wp-content/uploads/2025/08/Thomas-Elsbury-v-The-Information-Commissioner-2025-UKFTT-915-GRC.pdf.